Znano je, da so desetletja intenzivnega poljedelstva z uporabo kemikalij uničila produktivnost in kvaliteto zemljišč in posledično osiromašila hranilno vrednost živil. Tudi če ne upoštevamo vseh različnih spornih snovi, ki se dodajajo živilom, so jedi, ki prihajajo na našo mizo, močno osiromašene zaradi transporta, shranjevanja, zmrzovanja, kuhanja (pečenja), itd. Rezultat je absolutno nezadostna vsebnost vitaminov, mineralov, maščobnih kislin itd., ne le glede na potrebe našega aktivnega življenja, ampak celo samo za vzdrževanje minimalnih potreb.
Eden najbolj splošnih odgovorov na problem pomanjkanja hranilnih snovi je predlog teh za uporabo multivitaminskih in multimineralnih dodatkov.

Problem teh dodatkov je, da jih naše telo, ker niso naravni ampak sintetični, ne prepozna kot hrano. Mineralov, ki so anorganskega izvora (kamnine, hiške polžev in mehkužcev, itd.), človeški organizem ne zmore vsrkati več kot 4% (četudi se ga veliko uporablja pri zdravljenju osteoporoze). Preostalih 96% pa nepotrebno obremeni organizem, ker se nalaga nespremenjen v sklepe in mehka tkiva ter v krvne žile.
 

Sintetični dodatki, razen tega, da so zelo slabo učinkoviti so lahko  celo škodljivi. Tu se torej soočamo z navidez nerešljivim problemom: sintetični dodatki ne delujejo, hrana pa je vedno bolj revna s hranilnimi snovmi. Kaj zdaj?
Odgovor je v tem, da si pomagamo s prvobitnimi »super živili«, ki so ohranila veliko hranilno moč.
Med temi naravnimi super živili je alga Klamath najboljša! Jezero Klamath, kjer alga raste, je  vrinjeno v gorsko verigo (Cascade Mountains) s številnimi,  še aktivnimi vulkani, ki se razprostira vzdolž celotnega zahodnega dela ZDA. Obkroženo je torej z vulkanskimi gorami, vanj pa se stekajo številne reke z okoliških  gora in prinašajo s seboj vulkanske materiale, ki se odlagajo na dnu jezera in predstavljajo za mikroalge osnovno hrano.
Ampak mineralno bogastvo jezera Klamath je pripisati tudi dejstvu, da je pred  7.000 leti velika eksplozija gore  zgrnila ogromne količine vulkanskega materiala v nižje ležeče jezero Klamath. Ne edini, ampak najpomembnejši rezultat te eksplozije je bil izjemen krater v notranjosti gore, kjer je nato nastalo jezero, ki se danes imenuje Crater Lake. Vode v kraterju so med najglobljimi  in najčistejšimi na vsej severnoameriški celini. Voda iz kraterja pride spet na površje v skalnih izvirih, ki postanejo potoki, potem rečice, ki se izlivajo v jezero Klamath.
Na ta način se mikroalge stalno hranijo z minerali in energijo tega kraterja in okolja, ki ga obdaja. Alge torej rastejo v edinstvenem ekosistemu na svetu.
Drugi pogoji, ki ugodno vplivajo na rast alge in njene izjemne prehranske lastnosti so:
- predpuščavska klima s 300 dnevi sonca na leto, kjer so zato velike možnostmi za fotosintezo (visoka vsebnost klorofila);
- jezero se nahaja na višini 1300 m, kjer so značilne mrzle zime, ki prisilijo algo Klamath, da za razliko od drugih mikroalg proizvaja pomembne maščobne kisline omega 3;
- usedlina stopljenih vulkanskih  mineralov v jezeru doseže do 10m višine! To razloži bogastvo alge Klamath, ki vsebuje več kot  60 organskih mineralov.
Na koncu je treba omeniti, da se nahaja jezero znotraj zaščitenega naravnega parka in je eden od zadnjih čistih področij Zemlje. Edini prebivalci na jezeru so številne vrste ptic, ki uporabljajo jezero kot kraj za počitek na svojem potovanju v tople kraje. Pri jezeru Klamath živi veliko beloglavih orlov, ki so simbol ZDA in katerim je mnogo let grozilo izumrtje. Beloglavi orli so zelo občutljivi na onesnaženje okolja, torej njihova prisotnost na tem področju pomeni dober znak za čistost tega področja. Največ beloglavih orlov na severnoameriški celini živi na Aljaski in na jezeru Klamath, Aljaska pa se smatra za najbolj čisto področje na zemlji…

Splošen pogled na sestavo alge Klamath nam da naslednjo sliko:
■ Popoln in uravnotežen spekter 14 vitaminov.
■ Preko 60 mineralov in oligoelementov v popolnoma presnovljivi organski obliki.
■ Dober vir esencialnih maščobnih kislin omega-3.
■ Pomembna količina betakarotena skupaj z drugimi 14 karotenoidi.
■ 65% najboljših proteinov, popolnoma presnovljivih.
■ Vitamini, nekateri v pomembnih količinah, drugi v manjših, a so kljub temu koristni.
Prvo pomembno pravilo v prehrani je dobro ravnovesje med različnimi hranili.
Včasih je lahko 10 dkg špinače vsebovalo do 150 mg železa; še pred tridesetimi  leti ga je vsebovalo do 20 mg. Danes ga vsebuje komaj  2,5 mg! Nekateri zatrjujejo, da špinača ni dober vir železa (ampak pozabijo dodati »več«, ni »več« dober vir železa!); in dejansko pokriva komaj 25%  minimalne dnevne priporočene količine. In v resnici statistike o prehrani zadnjih petdeset let na populaciji različnih zahodnih držav potrjujejo, da je  resnično prišlo do prehranske porušitve. Pred nedavnim so podobne podatke potrdili v Evropi, bolj natančno v Angliji, kjer so primerjali vsebnosti mineralnih soli (rastlinskega izvora) v 30-ih  letih prejšnjega stoletja z deklariranimi v letu 2002.
Podatki so bili vzeti iz dveh različnih izdaj standardnega testa  in se nanašajo bodisi na mleko, kot na različne tipe sirov in mesa. Podatki dokazujejo, da smo tudi pri teh jedeh živalskega izvora priča znatni porušitvi prisotnosti mineralov. Druge primerjalne študije pa potrjujejo podobne številke tudi za vitamine. Iz teh podatkov je razvidno, da gre za takšno porušitev v nekaterih primerih in posebej glede bistvenih mikromineralov, kot sta železo in baker do 100%, tako, da ni mogoče, da ne bi imelo to skrajno pomembnega vpliva na prehrano prebivalstva in posledično na splošno zdravstveno stanje.

Povzeto po literaturi dr. Scoglia