Ko je leta 1907 profesor Metchnikov dobil Nobelovo nagrado za raziskave, ki jih je opisal v knjigi“Podaljšanje življenja“, je javnost izvedela, da je ugotovil in dokazal lastnosti nekaterih mikroorganizmov, ki lahko vplivajo na izboljšanje človekovega zdravja.

V naslednjih desetletjih je vrsta znanstvenikov raziskovala dalje in leta 1936  Retter objavi članek z naslovom: Lactobacillus Acidophilus in možna uporaba za zdravje.

Leta 1965 je postavljena prva definicija o mikroorganizmih, ki jih imenujejo faktorji, ki pospešujejo rast mikroorganizmov.

Sedanja definicija Svetovne zdravstvene organizacije :

PROBIOTIKI  SO  TISTI  ŽIVI  MIKROORGANIZMI,  KI,  KADAR  SE  VZAMEJO  V  USTREZNI  KOLIČINI,  PRIPOMOREJO  GOSTITELJU  DO  BOLJŠEGA  ZDRAVJA.

Gostitelj je bodisi žival ali človek, tisti pač, ki je zaužil probiotične mikroorganizme.            

Znanstveniki so tudi raziskovali, kolikšna je količina različnih mikroorganizmov v človekovih prebavilih. Našli so, npr., da je v  1 mililitru želodčnega soka kakih 1000 mikroorganizmov, v dvanajstniku število naraste na 10.000, v ozkem črevesu jih je od 1 milijona do 10.000 milijard in v širokem črevesu jih je še vedno 10 milijard.

Novorojenček se rodi brez klic v prebavilih in se prekuži po rojstvu.

Te velikanske množine mikroorganizmov v človekovih prebavilih sestavlja kakih 500 različnih vrst, vendar večino (99%) flore sestavlja kakih 30 do 40 vrst mikroorganizmov.  Kljub stabilni flori pa med posameznimi  ljudmi obstajajo velike razlike v tipu in številu bakterij.

Različni mikroorganizmi  imajo v prebavilih lahko ugodne učinke, lahko so učinki nevtralni, kar pomeni da jih ni, ali pa povzročajo negativne učinke.

Negativne učinke povzročajo mikroorganizmi sevov  klostridije, ešerihije koli in stafilokokov.

Nevtralni so streptokoki, bakteroidi, enterobakter, peptokoki, fusobakterija in eubakterija, za ugodne učinke pa so zaslužni razni laktobacili, bifidobakterije in enterokok.

V prebavilih se soočajo mikroorganizmi med seboj, kar se kaže v konkurečnosti. Tako se vneseni mikroorganizmi (probiotiki) ne morejo vrasti v prebavilih zaradi več razlogov: gostitelj, prehrana, imunost, neugoden pH. Tako je večini probiotičnih bakterij pod običajnimi pogoji nemogoče izpodriniti prvotno mikrofloro.

Probiotični mikroorganizmi, ki so sposobni premagati odpor na naselitev in izpodriniti prvotno mikrofloro, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

• sev mora biti čist in natančno določen, 
• količina vnesene bakterije mora biti velika,
• bakterija mora imeti naslednje lastnosti:                                                  
                   -   biti mora sposobna oprijeti se črevesne stene,
                  -    mora se hitro razmnoževati in hitro rasti,
                  -    mora biti odporna proti protibakterijskim sredstvom,
                  -    mora biti sposobna zapolniti nišo v ekosistemu.

Zelo pomembno je, da razumemo, kaj vse lahko vpliva na sestavo črevesne flore. Naj naštejemo te dejavnike:

• fiziološka funkcija,
• starost,
• prehrana, dieta,
• podnebje,
• zunanji organizmi,
• imunski odziv,
• antibiotiki,
• druga zdravila, 
• vnetja,
• stres,
• rakava obolenja.....

Probiotočni sevi, ki ugodno vplivajo na zdravje človeka, katerih učinki pa morajo biti dokazani tako, da so podprti s študijami, so

• sevi Lactobacillus Acidophilus:

DDS-1, NCFM, GG,....Gasseri,  Rhamnosus, Reuteri, Casei, Paracasei ST-11, Plantarum, Fermentum, Crispatus, Bulgaricus DDS-14,  in še vrsta drugih.

• sevi: Bifidobacterim:

longum, bifidum, infantis, breve, adolescentis, animalis, lactis, essensis...                                              

Jakost učinka probiotika je odvisna od seva probiotika in odmerka.

Kako človeku probiotiki lahko pomagajo?

Kot že poudarjeno, če so vzeti v zadostni količini:

• lahko zmanjšajo pojavnost raznih bolezni, ki povzročajo diarejo,
• zmanjšajo gastrointestinalne motnje,
• preprečujejo ali zmanjšajo intoleranco do laktoze,
•  znižajo povišan serumski holesterol in trigliceride,
• proizvajajo tudi nekatere encime in vitamine, 
• zmanjšujejo koncentracijo prostih aminov v prebavilih,
• proizvajajo protimikrobne snovi, 
• stimulirajo imunski odziv, pospešujejo absorpcijo kalcija,
•  zavirajo rast tumorjev...

Nikakor pa niso sredstva, ki bi jih nepoučeni z omenjenimi težavami lahko jemal namesto zdravil, ki jih je predpisal zdravnik.

Posvetimo se sedaj sevu : Lactobacillus Acidophilus DDS-1

Za njim je 40 let razvoja, delovanje in ugodni učinki za zdravje, ki so raziskani, so opisani v 81 strokovnih člankih (do datuma 1.1.2008.), zato verjetno lahko napišemo, da je to doslej najbolj raziskan in dokumentiran sev  Lactobacilus Acidophilus. Postopek za proizvodnjo je patent  dr.Khem M. Shahan- ija, profesorja, ki je nazadnje poučeval na Univerzi v  Nebraski, v ZDA.

Članki in študije zajemajo tako razvojno delo kot tudi študije rezultatov uporabe pri živalih in ljudeh.

Poleg tega je patentiral tudi poseben stabilizator, ki ohranja učinkovitost L.Acidophilusa DDS-1 ves definiran čas uporabnosti.

Lastnosti L.a. DDS-1, ki sledijo iz opravljenih študij:

• je odporen na kislost v želodcu,
• odporen na žolčne soli in kisline,
• prirejen za človekova prebavila,
• proizvaja ferment laktazo, kar pomeni, da je primeren za ljudi, ki ne prenašajo mleka in mlečnih izdelkov,
• proizvaja organske kisline in snovi, podobne naravnim antibiotikom, npr.  acidofilin,
• ki tudi učinkuje kot antibiotik,
• stimulira imunski sistem, 
• proizvaja vitamine B skupine, B1,B2, B5, B6 in celo B12 ter folno kislino
• domnevajo, da znižuje povišan serumski holesterol in trigliceride..

V zadnjem času se pojavljajo nove študije in objave, kjer preskušajo učinke probiotikov

tudi pri nekaterih drugih bolezenskih stanjih pri  človeku, kot npr. pri avtoimunskih boleznih, astmi,  raznih vnetjih in raznih novotvorbah.

PS.: Članki in poročila iz katerih je pripravljena informacija o probiotikih so na voljo v Vi-da Studiu, Ljubljana, Tržaška 132.