Prvo pomembno pravilo v prehrani  je pravo ravnovesje med različnimi vrstami maščob, da začnemo z nasičenimi in nenasičenimi.
Ni potrebno demonizirati ne enih ne drugih, ker kot vedno, v resnici ni nič samo po sebi dobro ali slabo, ampak je vse odvisno od pravilnega ali nepravilnega razmerja. Že nekaj desetletij je vojna proti holesterolu z mnogih plati zavajajoča, pripravila del populacije, da se izogiba vsem maščobam živalskega izvora in da se odloča raje za nenasičene maščobe rastlinskega izvora, tudi pri kuhanju. Medtem ko je pravilo, da se zmanjša vnos maščob živalskega izvora v prehrano pravilno, ker so težko prebavljive, je bila in je ideja, da se te zamenjajo z rastlinskimi olji, bogatimi z omega 6 tudi za kuho, velika napaka. Res je, da so polinenasičene maščobe bolj fleksibilne in lahke, torej bolj prebavljive in da z njimi ne vnesemo holesterola, so pa  tudi bolj občutljive, ker prenesejo manj kuhanja (pečenja), saj ob tem lažje oksidirajo.
Prava škoda za telo ne prihaja od maščob kot takih, ampak od oksidiranih maščob (v tem primeru govorimo o lipoperoksidaciji), ki poškodujejo celice, ker ustvarijo precejšnjo količino prostih radikalov. Torej bolje bi bilo za kuhanje (pečenje) uporabljati maščobe živalskega izvora, ki vsaj veliko težje oksidirajo, kot semenska, sončnična olja itd.
Na srečo imamo, kar zadeva pečenje (kuhanje) veliko "kulturno" srečo, ker uporabljamo oljčno olje (samo naj bo ekstra deviško), ki kot mononenasičeno predstavlja srednjo pot med živalskimi in rastlinskimi maščobami, ne vsebuje holesterola in ima “tališče” in sicer odpornost na kuhanje (pečenje), veliko višje kot polinenasičena rastlinska olja.
Če pa za kakšne jedi za pečenje (kuho) ne svetujejo oljčnega olja, je bolje uporabljati majhne količine masla ali drugih živalskih maščob.

Ampak vrnimo se k pravemu razmerju med maščobami. Poleg dobrega razmerja med nasičenimi in nenasičenimi maščobami je treba vzdrževati tudi pravo razmerje med polinenasičenimi maščobami, omega 6 in omega 3. Te maščobe so dejansko na začetku presnovne verige, ki vodi do tvorbe zelo pomembnih molekul prostaglandini, levkotrieni in tromboksani, ki vsak po svoje delujejo tudi močno vnetno. Kot vedno pa ljudje zaradi pravega razmerja potrebujemo omega 3 in omega 6 v pravi meri.
Po prehranskih raziskavah je razmerje uravnoteženo takrat, kadar je za vsake 2, 3 ali maksimalno 4 enote omega 6, 1 enota  omega 3. Z drugimi besedami, maksimalno dovoljeno razmerja med omega 6 in omega 3, da bi vzdrževali zdravje, je 4:1.  Ampak desetletja slabe prehranske propagande, ki jo je v resnici izvajala živilska industrija  o “prednostih” rastlinskih olj  (omega 6), in dejstva, da so v industrijskih živilih na veliko uporabljana rastlinska olja (pogosto žal hidrogenizirana, večinoma toksične maščobe!), je privedlo do absolutno neuravnotežene situacije na škodo zdravja.
Zadnje epidemiološke statistike o maščobah ugotavljajo, da je povprečno razmerje  omega 6/omega 3 pri evropski populaciji 15:1, pri ameriški pa celo 25:1! Torej evropejci jedo skoraj štirikrat preveč omega 6 in američani celo šestkrat preveč omega 6.

In zdaj, kaj storiti? V tem okviru je prvo pravilo v prehrani, da se čim bolj je mogoče izogibamo industrijskih proizvodov, polnih rastlinskih maščob, ki tudi kadar niso hidrogenizirane,  na splošno oksidirajo v postopkih kuhanja (pečenja) in drugih industrijskih obdelav.
Potrebno je povečati vnos  omega 3, vendar se tu pojavi boleča stvar. Strategija uporabljena za to je, že desetletja, nasvet, da naj se poveča odstotek rib v prehrani. Ribe so dejansko največji vir  omega 3. Vendar smo kljub temu veliko jedli tiste ribe, ki jih v morju skoraj ni več, zato se je razmerje med  omega 6 in 3 še poslabšalo. Vzrok je v tem, da je več kor  60% rib v prodaji danes umetno vzrejenih: ker pa omega 3 ne proizvajajo neposredno ribe, ampak planktonske  mikroalge, s katerimi se morske ribe hranijo, imajo umetno vzrejene ribe zelo nizke količine omega 3. Omega 3 je torej treba poiskati iz drugih virov. Olja iz rib so zelo koncentriran vir, ampak imajo problem možne kontaminacije s težkimi kovinami. Druga možnost za vnos maščobnih kislin omega 3 so izvlečki iz mikroalg, ki imajo veliko koncentracijo dokozaheksaenojske kisline (DHA), ki je najbolj aktivna komponenta v omega 3 maščobah.

Maščobe zagotavljajo telesu najbolj koncentriran vir energije. V njih se raztapljajo vitamini A, D, E in K in zato služijo kot njihovi nosilci. Pomembne pa so tudi za pretvorbo  beta- karotina v vitamin A. V klamatski algi AFA se nahajajo maščobe, ki so sestavljene iz sladkornega in maščobnega dela, zato se imenujejo gliko-lipidi. Pomembne so zato, ker prenašajo vitamine in minerale v kri in možgane. Klamatske alge AFA ne vsebujejo steroidnih maščob (npr. holesterola). Vsebujejo velike količine gama linolenske kisline, ki pomaga vzdrževati hormonsko ravnovesje, skrbi za zdravo srce ter preprečuje nastanek degenerativnih bolezni.

Dokazano je, da so nenasičene maščobne kisline, še posebej omega 3, koristne za delovanje imunskega, srčno-žilnega in živčnega sistema. Približno 50% maščob, ki jih vsebujejo posušene klamatske alge AFA, tvorijo omega 3 maščobne kisline. Pomanjkanje omega 3 maščobnih kislin je povezano s srčno-žilnimi boleznimi, artritisom, duševnimi motnjami in težavami s kožo. Obstajajo tudi dokazi, da lahko omega 3 maščobne kisline pomagajo pri nevropatskih stanjih, povezanih s sladkorno boleznijo. Epidemiološke študije, izvedene v ZDA nakazujejo, da je pomanjkanje omega 3 maščobnih kislin povezano tudi z naraščanjem depresivnih stanj. Tudi pri hiperaktivnih otrocih so odkrili znižano stopnjo nenasičenih maščobnih kislin omega 3, posebno dokozaheksaenojske kisline (DHA).

PRESNOVA  maščob
Študij, ki so jih opravili na prestižni harvardski medicinski fakulteti, je pokazala, da klamatske alge AFA normalizirajo presnovo maščobnih kislin in hkrati zmanjšujejo pojav povečanja slabega holesterola in trigliceridov. Več različnih skupin podgan so hranili s hrano, ki je vsebovala sojino olje, dalje s hrano, ki ji je primanjkovalo nenasičenih maščobnih kislin, ter s hrano, ki so ji primanjkovale maščobne kisline, a so ji dodali alge AFA. Po enem mesecu so bili rezultati pri skupini, hranjeni klamatsko algo AFA najboljši, in to kljub temu, da vsebujejo alge samo 5 odstotkov maščobnih kislin. V tej skupini se je maksimalno povečala vsebnost maščobnih kislin omega 3, zmanjšala vsebnost arahidonične kisline, vsebnost holesterola in trigliceridov pa je padla kar za 75 odstotkov!( Rafail I. Kushak, et al., Favorable Effects of Blue Green Algae, in JANA, Vo1.2, no. 3, Jan 2000, pgs.59-65.)

Esencialne maščobne kisline
V klamatski algi AFA je izvrstno razmerje esencialnih maščobnih kislin. Najvažnejše je, da vsebujejo razmeroma zelo veliko maščobnih kislin omega 3 (druge mikroalge, npr. spirulina, teh kislin sploh nimajo). Pravih maščob je v suhi klamatski algi sicer le 5–6 odstotkov, vendar v kombinaciji z vrsto sinergičnih hranil in molekul, kot so fikocianini, ki pozitivno modulirajo eikosanoidne metabolite omega 6 in maščobne kisline omega 3, celo ta količina pospeši pomembne spremembe v telesu. Natančno to je pokazala raziskava, v kateri je klamatska alga AFA zvišala raven endogenih maščobnih kislin omega 3, znižala raven plazemske arahidonične kisline, okrepila njeno splošno protivnetno delovanje in pomembno znižala raven LDL holesterola in trigliceridov v krvi.